BA TIMOR-LESTE IDA FRATERNU LIU!
POR UM TIMOR-LESTE MAIS FRATERNO!
BA TIMOR-LESTE IDA FRATERNU LIU!
POR UM TIMOR-LESTE MAIS FRATERNO!
Francisco Monteiro – Eis Prezidente TIMOR GAP
Tuir loloos hau la persija atu halo reaksaun liu husi hakerek ida ne’e, tamba atà hau agora dadaun hanesan sidadaun bai-bain nebe’e laiha buat ida ho jestaun no administrasaun Rekursu Petroleu nebe matenek nain no “experts” mesak bo’ot iha Ministriu Petroleo ho nia orgaun tutelas sira liu-liu iha TIMOR GAP kaer hela. Maibe, hau le’e ho didiak “klarifikasaun” nebe’e Ministeriu Petroleu tau iha nia pagina FB ( dia 6 Outubro 2020 ho titulu “Klarifikasaun Husi Ministeriu do Petroleu e Minierais ho Nia Instituisaun Tutelas Ho Hata’an Ba Informasaun Falsu Nebe’e Lansa Husi CNRT Media Center iha Media Social”, LAOS deit hatan ka klarifika informasaun nebe’e Media Center CNRT hasai MAIBE kontiudu husi “klarifikasaun” ne’e hanesan fali meiu ida hodi Ministeriu , liu-liu TIMOR GAP uja hodi halo ataka pesoal ba hau no kolegas balun. Tamba ne’e duni mak hau hakarak halo “defesa de honra’ ba asuntu sira nebe’e relasiona ho hau. Importante mos atu klarifika katak hau laiha buat ida ho kontiudu nebe’e CNRT Media Center hasai, nune’e, hau nia hakerek/komentarius ida ne’e laos reprezenta ema seluk ka organizasaun ruma mas simplemente hau nia a’an.
Introdusaun:
Tempo ohin loron ho adaptasaun Sistema demokrasia iha nasaun barak mosu diferensia ba hanoin kona ba demokrasia. Barak uja maneira demokrasia hodi halo tuir “gostu” tanba liafuan Liberdade. Barak mos uja demokrasia tuir etimologia demokrasia rasik katak hlao ho demokrasia hodi hadia demokrasia ba an rasik tuir Sistema nebe maka iha hodi mudansa ba an no ba nasaun rasik.
Introdusaun
Aristoteles nudar filosofo neebe maka utiliza uluk liafuan politika, ho prazo “zoon politikon”, hafoin nee lifuan politika desenvolve sai “polites”, “politeia”, “politika”, “politiko”. Dala barak liafuan politika konhesido nudar manutensaun governo no nasaun, actividades neebe refere liu ba manten no rekruta kbiit iha sociedade nia let. no proseco formulasaun no implementasaun desijaun politika ba sociedade poblika. Tamba nee, politika nudar konseito ida neebe maka hakesiaan ho ema moris.